Spomenik, ki bo zapičen v naše osrčje za vselej

Sedeli smo in se pogovarjali. Beseda je nanesla na spomenik, ki nastaja ob Kongresnem trgu v Ljubljani. Večina ni bila ravno najbolj navdušena nad nastajajočim objektom. Prijatelj Bojan Pergovnik je pripomnil, da bi on spomenik nekoliko dodelal in predelal v umetno plezalno steno. Družba se je nekoliko nasmejala duhovitosti, jaz sem se zamislil; ideja v resnici ni slaba.

Obe betonski steni, ki sta temeljno določilo spomenika naše narodne sprave, sta videti nekako pusti in prazni. Če bi bili posejani z pisanimi oprijemi, kakor jih premorejo umetne plezalne stene, bi postale nedvomno bolj likovno artikulirane in na pogled mnogo bolj privlačne. Spomenik bi nedvomno postal najbolj sloveč športni objekt svoje vrste v Sloveniji, najbrž bi šel glas o tej imenitni plezalni napravi še čez meje naše domovine. To bi se mi zdelo dobro. Pomembno se mi zdi opozoriti še na neko okoliščino. Plezalke in plezalci se morajo pri tem športu gibati na vsemogoče in celo skoraj nemogoče načine. Množica plezalcev na spomeniku bi tako tvorila umetniški mobil. Spomenik bi bil na ta način opremljen z živo in kar naprej spreminjajočo živo plastiko. Spomeniška scena bi se kar naprej spreminjala v skladu z vremenom, letnimi časi, dnevom in nočjo. Pomisliti je treba še na spremljevalce in varovalce plezalcev pod spomenikom, pa na mimoidoče, ki bi zvedavo opazovali plezalske vragolije na spomeniku. Umetnostnozgodovinska stroka bi ga lahko uvrstila in opredelila kot aktualen in sodoben »bodiart«. Nekatere plezalne smeri bi lahko poimenovali po protagonistih slovenske zgodovine. Spomeniška plezalna stena bi nedvomno postala eden od simbolov našega mesta. Zagotovo bi postala motiv turističnih razglednic. Take plezalne stene ne bi imeli nikjer na svetu. Slovenija je v plezalnem športu po naravnih in umetnih stenah svetovna velesila. Nima smisla naštevati vseh uspehov in posameznikov, ki so se odlikovali v teh podvigih. Spomeniška plezalna stena bi bila lahko prizorišče plezalnih tekmovanj na vseh mogočih nivojih. Lepšega in imenitnejšega okolja si za taka tekmovanja ne moremo zamisliti. S športno predelavo bi se otresel ideoloških konfliktov in napetosti. Vsak bi imel možnost priplezati do vrha in navzdol.

Morebitni bralci bodo morda ob mojem predlogu postali zamišljeni. Spomenik slovenske sprave kot plezalna stena bi se jim zdela idejno problematična. V antropološke, zgodovinske, filozofske, sociološke in druge finese spomenika nisem ne vem kako uveden. Bi pa vendarle pripomnil: Spomenik v Brdih je v bistvu razgledni stolp, spomenik ustanovitvi OF v Rožni dolini v Ljubljani je bil zasnovan kot vodnjak, obelisk 7. kongresa ZKJ na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je postal reklamni steber; v bližini Kongresnega trga na podstavku Prešernovega spomenika posedajo in poležavajo utrujeni turisti, študenti in dijaki. No, ja, po Prešernu in njegovi muzi jih še nisem videl plezati!

Janez Suhadolc

 

Kontaminiran jezik

(replika)

Amerikanec iz Amerike je v vsakdanjem razumevanju obiskovalec iz ZDA. Ni pa nujno, lahko je Kubanec, Kolumbijec, Kanadčan… skratka iz katerekoli države Severne, Srednje ali Južne Amerike. Beseda »Amerikanec« ima ožji in širši pomen.

Podobno je z besedo »belogardist« in »belogardizem«. Bela garda je bila vojaška formacija, ki se je zoperstavljala boljševiški revoluciji v Rusiji leta 1918. Širši pomen besede se nanaša na vse druge take vojaške formacije drugod po svetu med drugo svetovno vojno. Zato govorimo o belogardizmu v Sloveniji, čeprav vojaških formacij s takim imenom v Sloveniji v Drugi svetovni vojni ni bilo. Pod Italijani se formirajo vaške straže ali enote MVAC, pod Nemci poznamo domobranske vojaške formacije. V dobesednem smislu belogradizma na Slovenskem ni bilo.

Preberi več Kontaminiran jezik

Spomenik žrtvam vseh vojn

Objavljeno v Delu, 14. 7. 2015. Spodaj objavljamo nelektorirano verzijo.

Za ta spomenik je bil leta 2013 razpisan natečaj. Še pred izidom natečaja sem napisal v ta časopis  članek (Je moral Brunelleschi poznati uradne liste iz tistih časov?; 24.8.2013), v katerem prerokujem: »…da lahko natečaj za spomenik žrtvam vseh vojn uspe samo po pomoti«. Pomota se  ni zgodila, natečaj je bil neuspešen. V članku omenjam neustreznost lokacije ob Kongresenem trgu, cehovsko miselnost razpisovalcev, birokratsko/računovodsko/bančniško naravnanost razpisa in ne nazadnje smešno vsoto 500 000 evrov, ki naj bi zadostovala za izgradnjo spomenika.

Spomenik žrtvam vseh vojn
Izbrana rešitev – Spomenik žrtvam vseh vojn.

Preberi več Spomenik žrtvam vseh vojn

Mokrota

S kolesom od Sarajeva do Prolom banje

Nekje sem prebral: «Kdor se ozira po vremenu, ne bo nikoli krenil na pot«. Irci reklamirajo svojo deželo z reklom; »Ignore the weather (Požvižgaj se na vreme)!«

Zvečer sem dal kolo in sebe na avtobus. Zjutraj naslednjega dne sem bil že v meglenem in čemernem Sarajevu. Povedano mi je bilo, da bo prihodnje dni po celem Balkanu deževno vreme, za ta letni čas bodo temperature zelo nizke.  Zavzdihnil sem, bo že nekako, sploh pa, vremenske napovedi so nezanesljive.

Preberi več Mokrota

Drugi tir po slovensko

Oče, posveti nas v veri
Oče, posveti nas v veri

Napisal sem po slovensko, to se pravi, da bo morebitna gradnja »drugega tira«potekala tako megleno in improvizirano, kot smo navajeni. V mislih imam gradno termoelaktrarne v Šoštanju, predor Markovec pri Kopru, avtocestni predor pri Šentvidu nad Ljubljano, pediatrična klinika, onkološki inštitut…Za vse naštete primere velja, da je bil končni obračun mnogo večji od predvidevanj. Medtem, ko se je gradil šentviški predor, na primer, so se projektanti »spomnili«, da bi bilo dobro narediti nek odcep kar v predoru. To je potegnilo za seboj nekontrolirane podražitve in vsemogoče peripetije tako, da nastane pomisel, če morda vse našteto ni bilo že v naprej predvideno in v bistvu zrežirano s strani projektantov, izvajalcev in investitorjev. Za slovenske avtoceste je bila v začetku predvidena ena in pol milijarde dolarjev. Postopne »revalorizacije« so pripeljale do zaključnih sedem milijard dolarjev, v evrih je števka nekoliko drugačna. Termoelektrarna Šoštanj blok 6 se je začela graditi še predenj smo se sploh zmenili, če novi blok potrebujemo ali ne. Mnogi so bili mnenja, da bi  kazalo preurediti obstoječe naprave.  Dolgo časa ni bilo jasno, kakšna naj bo moč novega bloka, kakšna bo cena električne energije vizavi izkopa znanega  velenjskega lignita. O vsem naštetem je bilo mogoče prebrati v občilih čisto diametralna stališča. Še sedaj, ko je gradnja že nekaj časa v teku, ne vemo, pri čem smo in kdo je imel prav. Ob tem so se predračuni višali od začetne miljarde evrov do aktualne miljarde in pol in nikjer ni rečeno, da je to že dokončna številka. Ob tej gradnji se zdi deset miljonov evrov gor ali dol komaj omembe vredna vsota. Mimogrede: z novim davkom na nepremičnine bo država pobrala približno 200 miljonov evrov, skorajda drobiž ob gradnji šestega bloka termoelektrarne v Šoštanju.

Preberi več Drugi tir po slovensko

Kemija v gimnaziji

V roke mi je prišla knjiga Andrej Smrdu: KEMIJA / Snov in spremembe 3; Učbenik za kemijo v 3. letniku gimnazije. Na gimnazijsko kemijo v mojih časih imam lepe spomine. Kemija je bila prijazen, prijeten in zanimiv predmet, mislim, da se marsičesa še dandanes spominjam. Poleg teoretičnih osnov kemije smo se podučevali o kemiji vsakdanjega življenja, pridobivanju in rabi posameznih elementov in spojin, poudarjen je bil velikanski pomen kemije za vsako gospodarstvo. Nekoliko smo vstopili v svet kemijske tehnologije in industrije, posebej še tiste na Slovenskem. Obiskali smo kemično tovarno v Hrastniku in tovarno v Rušah. No, sem si mislil, me zanima, kaj se danes poučuje v naših gimnazijah pod tem naslovom.

Preberi več Kemija v gimnaziji

Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom.