Janez Suhadolc

Janez Suhadolc
Janez Suhadolc

Na jesen 1987 sem nabavil rabljen stroj hobi karakteristik in razsežnosti Kity K-5. Odtlej sem zasnoval in naredil že nekako 250 prototipov lesenega pohištva – največ stolov. Natančnega števila ne morem določiti, saj je meja med variantnim izdelkom znanega modela in novim modelom pogosto težko določljiva.

Moje zasnove in samoizdelava lesenih izdelkov so slovenski strokovni in tudi manj strokovni javnosti razmeroma znane. Izdelava papeževega stola je ta razmerja še pomembno utrdila. Nekaterim so moje stvari všeč, drugim ne preveč, tretji se zanašajo na mnenje večine. Tudi po tej strani je stanje pričakovano in normalno.

V obdobju, ki ga popisujem, je nastalo na Slovenskem ogromno novih stolov. Zdi se, da je v tem času nastalo več novosti na tem področju kot v vsej slovenski zgodovini stolovanja od artefakta na Gosposvetskem polju naprej. Omenjena produkcija se tradicionalno veže na arhitekte in na arhitekturno oblikovalske šole z mentorji in študenti. V proces pomebno posegajo tudi slikarji in kiparji. Vzrok za slovensko stolomanijo je treba iskati v duhu časa, v spremenjenem odnosu do tega predmeta, ko se vidik projektiranja za široko populacijo prevesi v iskanje individualizma in identitete. V tem kontekstu se “stol za vse čase” nadomešča s številnimi čisto novimi stoli kot umetniškimi preizkusi in izrazi posameznikov za specifične trgovce, nabavljače, posrednike, kupce, uporabnike, potrošnike, celo zbiratelje in poznavalce.

Ob vsem naštetem imam občutek, da sem bil s svojim projektantsko izvajalskim zgledom pomemben stimulans mnogim avtorjem.

Zdi se, da so mnogi avtorji začeli “na svoje” po premisleku, češ: “Če zmore Suhadolc, zakaj ne bi poizkusil še sam”, itn. Mislim, da je moj zgled sprožil mnoge stolarske akcije. V tem vidim velik pomen mojega dela.

Stoli, ki so tako nastali, zmorejo v elitnem izboru vsakršno kvalitativno primerjavo. So najrazličnejših konceptov, materialov in izdelav v skladu s pluralističnim občutkom
za čas, ki ga živimo.

Janez Suhadolc

4 misli na “Janez Suhadolc”

  1. Spoštovani gospod Janez Suhadolc, v info vam pošiljam link do našega spletnega medija siol.net. Hvala za pozitiven odziv in nasvidenje v torek ob 10h. Lep pozdrav, Jan Tomše, novinar

  2. Pozdravljeni,
    že leta z veseljem preberem vsak vaš zapis (seveda tudi vse knjige), še posebej o kolesarskih in veslaških potovanjih. Glede zadnjega sem res radoveden, s kakšnim čolnom ste preveslali Jadran – menda vseeno kaj odpornejšega kot je npr. Gumotex Helios? Kajti kljub veslanju ob obali, se tu pa tam ne da izogniti ratežaju, ki je za tak čoln morda prezahteven…? Ali pač ne? Sam imam namreč takega in vem, kako se obnaša ob kakšnem močnejšem vetru in valovih…Upam, da boste kdaj objavili ta jadranski potopis.

    Pa lep pozdrav.

    David

    1. Spoštovani g David

      Jadransko obalo sem preveslal v Heliosu, natančneje v dveh čolnih tega tipa.
      Vremenske napovedi so dandanašnji zanesljive in se da plovbo smiselno prilagoditi. Najdaljši >skok< čez vodo je bil med Pagom in Olibom. Nekaj sem popisal in napisal v treh mojih knjigah >Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom, Od Akropole do Ribnice in Ljubi se mi ne, smisla nima, nehati ne morem. Zadnji dve sta na voljo, na primer, v knjigarni Mohorjeve družbe v Ljubljani
      na Nazorjevi cesti.

      Korajža in previdnost!

      Suhadolc

  3. Najlepša hvala za odgovor. Mislim pa, da cel podvig zasluži svojo knjigo.

    Srečno in še na mnoga potovanja.

    David

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom.