Za resnično versko svobodo

Gospod Tit Turenšek je praktičen človek. Verniki – katoliki, protestanti, islamisti, budisti, izraeliti, jehovske priče itn, naj za svoje verske potrebe plačujejo poseben davek. Nevernikom bi tega davka ne bi bilo treba plačevati, sploh pa, poudarja gospod Turenšek, pri nas so vse cerkve  ločene od države. Zamislil sem se.

Meni, na primer, vrhunski šport ni čisto nič mar. Čisto vseeno mi je, če pride Tina Maze kakšno stotinko sekunde prej ali kasneje na smučarski cilj, osvoji prvo,  peto ali sedemnajsto mesto v nevemkakšnih razvrstitvah.  Ne razumem zakaj bi bile tiste stotinke sekunde tako neskončno pomembne za žitje in bitje mojega naroda.  Meni se zdi to početje nepotrebno in brez pomena. Ne vem zakaj zastavlja moja država za Tino Maze in njene smučarske kolege in kolegice tako velikanske vsote denarja.

Čisto veseeno mi je če se naša nogometna reprezentanca uvrsti ali ne na svetovno, evropsko, balkansko ali kakšno drugo prvenstvo. Vseeno mi je če Cimerotič, ali kakšen drug član fuzbalske druščine,  zabije kje gol ali pa sploh ne. Enajst ljudi v najlepših letih življenja se podi za žogo in jo skuša z nogami plasirati v poseben zamrežen prostor ob robu igrišča, enajst drugih jih pri tem skuša poškodovati ali vsaj čim bolj ovirati in po možnosti spraviti žogo v prav tak prostor na drugi strani igrišča. Meni se zdi to početje odraslih ljudi neresno. Dokler je stvar na nivoju igre in zabave, zadevo še nekako razumem. Ko postane profesionalna in na državne stroške, sem do tega početja še toliko bolj zadržan. Preberi več Za resnično versko svobodo

Intervju Tomaž Ertl

Intervju je prisrčno branje. Pod Ertlom je bila naša policija v bistvu posebne vrste ustanova za raziskavo javnega mnenja. Vse druge policije po svetu so prakticirale in še prakticirajo različne neprijetne aktivnosti razen slovenske vsaj ne takrat, ko je ta urad vodil Tomaž Ertl. Nič ni bilo zasliševanj, vabil na razgovor, zastraševanj, izsiljevanj, konkretnih akcij  in podobnega. To se mi zdi lepo. Tudi s konkretno akcijo  v Velikovcu ni imel nič. To so se spomnili  njegovi fantje brez njegove vednosti.  Tudi dobro.

Preberi več Intervju Tomaž Ertl

Nova podoba ljubljanske železniške in avtobusne postaje

Tak je naslov naslovnega članka v Delu, 4. Junija 2010. Ljubljana naj bi pridobila v naslednjih letih povečano železniško postajo, avtobusna postaja naj bi se preselila na sever ob Vilharjevo cesto. Železniška postaja bi pridobila nad tiri dvorano veliko kot nogometno igrišče, »z vsem, kar paše zraven«, avtobusna postaja na novi lokaciji ob Vilharjevi cesti naj bi ne zaostajala… nekje bodo, poleg garaž in vsega ostalega »dodane kolesarnice«

Projektanti in vsi tisti, ki imajo na skrbi vse predvidene gradnje se očitno ne vozijo z vlaki in še manj z avtobusi. Če bi se, ne bi projektirali takih neumnosti.

Preberi več Nova podoba ljubljanske železniške in avtobusne postaje

Bi radi ljubljansko tržnico uničili na horuk?

Blaž Kandus, u.d.i.a., Kombinat d.o.o., Ljubljana  je eden od projektantov podzemnih garaž tam, kjer je ljubljanska Tržnica. V Ljubljani je več tržnic. Samo ena tržnica je tista, ki jo pišemo z veliko začetnico. Že kar na začetku moram bridko zavzdihniti. Če je načrtovanje tako skromno, kot je okorno pisanje v Delu (PP poštni predal 30.10.2009), potem se Tržnici res ne obeta nič dobrega. In res, pred dnevi je bil objavljena njihova vizija (rendering, kot se temu po novem reče)  na »prenovljeno« Tržnico z novim prizidkom k Mahrovi  hiši.

Preberi več Bi radi ljubljansko tržnico uničili na horuk?

Usoda umetnikov in politika

V letih pred drugo vojno napiše Oton Župančič (1878-1949) pesem Peterček mi vsi smo tvoji. Ob prihodu Italijanov v Ljubljano jih sprejme z besedami: »Vi, ki nam prinašate tisočletno rimsko kulturo…«. Med vojno je bil povečini v sanatorijih. V partizane bi šel le pod pogojem, da ga tja spremi močna in zanesljiva domobranska eskorta!  V podporo OF napiše zbirko pesmi Zimzelen pod snegom, ki izide leta 1945. Ko partizani prikorakajo v Ljubljano, jih na balkonu Univerze pričaka – Oton Župančič. Imel je veličasten pogreb z vsemi mogočimi častmi.

Preberi več Usoda umetnikov in politika

Vozi me vlak v daljave

Pred dnevi sem kupil na bolšjem sejmu »Mali žepni vozni red« iz leta 1938. Kupil sem železniški vozni red po takratnih slovenskih progah. Leta 1938, pred  skoraj tričetrt stoletja,  je odpeljal vlak iz Ljubljane proti Zidanemu mostu ob 4.40. V Zidani most je pripeljal ob 5.45. Za pot je potreboval eno uro in 5 minut. Imam tudi letošnji vozni red Slovenskih železnic. Vlak, ki odpelje iz Ljubljane ob 4.50 pripelje v Zidani most ob 5.54. Za pot potrebuje eno uro in štiri minute. Aktualen  vlak je za eno minuto hitrejši od tistega pred več kot 70 leti !!!  Leta 1938 je odpeljal vlak v Novo mesto ob 5.22 in je prispel na cilj ob 7.40. Za pot je potreboval dve uri in 18 minut. Letos krene na pot proti Novemu mestu vlak ob 4,35 in pripelje na cilj ob 6.53. Vozi dve uri in 18 minut, natančno toliko kot je vozil vlak na tej progi pred 71 leti!

Preberi več Vozi me vlak v daljave

Hitre spremembe v prostoru so zmeraj problematične

K odličnemu intervjuju s profesorjem in kolegom na fakulteti Alešem Vodopivcem imam komaj kaj pripomniti, pa vendar: sine ira et studio!

Vodopivec je absolutno proti temu, da bi se v Ljubljani zgradil Mesarski most po Plečnikovih načrtih. Mnenja je, da naj se gradi most po novem sodobnem načrtu. Zadevo primerja s francoskim zgledom. Za cerkev blizu Lyona, ki je bila zgrajena po Le Corbusierjevih (1887 – 1965) zamislih več kot 40 let po arhitektovi smrti, naj bi se v Franciji dajali, če naj objekt uvrstijo med arhitektova dela ali ne. Očitno tudi v Franciji ne manjka umetnostnih učenjakarjev, ki delajo iz vsake malenkosti velike probleme. Meni se zdi zadeva preprosta. Gre za postumno delo znanega arhitekta, tako naj se v strokovni literaturi in drugje označuje. Tudi Vodopivec je zaskrbljen, delo naj ne bi bilo tako, kot bi bilo, če bi se gradilo pred letom 1965, ko je bil arhitekt še živ. Tudi gradbeni postopki so sedaj drugačni kot so bili takrat itn. Če Vodopivca prav razumem,  je nerazpoložen do omenjenega objekta. Po njegovem menju je bila gradnja neprimerna in navzkriž z arhitekturnimi principi. Tole bazira na statistiki in verjetnosti. Delo slavnega Le Corbusierja je skoraj gotovo boljše, kot bi ga naredil kakšen živeči arhitekt. Kraj blizu Lyona bo prav zaradi te zgradbe postal bolj znamenit, kot je bil doslej.

Preberi več Hitre spremembe v prostoru so zmeraj problematične

Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom.