Blaž Kandus, u.d.i.a., Kombinat d.o.o., Ljubljana je eden od projektantov podzemnih garaž tam, kjer je ljubljanska Tržnica. V Ljubljani je več tržnic. Samo ena tržnica je tista, ki jo pišemo z veliko začetnico. Že kar na začetku moram bridko zavzdihniti. Če je načrtovanje tako skromno, kot je okorno pisanje v Delu (PP poštni predal 30.10.2009), potem se Tržnici res ne obeta nič dobrega. In res, pred dnevi je bil objavljena njihova vizija (rendering, kot se temu po novem reče) na »prenovljeno« Tržnico z novim prizidkom k Mahrovi hiši.
Projektanti mirne duše opremijo vizijo »prenovljene« Tržnice z bujnimi drevesi, še večjimi kot so tista, ki za zdaj še rastejo na tej površini. Na strehi garaž drevesa ne rastejo, vizija je navadno zavajanje širokih ljubljanskih množic. Mogoče so mišljena drevesa iz plastičnih snovi. V ozadju je videti pročelje prizidka k Mahrovi hiši. Nameravani prizidek k neuglednim požarnim stenam Mahrove hiše se mi zdi smiseln. To je občutljiva lokacija na eminentnem mestu. Pričakovati bi bilo, da se bo slovenska arhitekturna ustvarjalnost skušala predstaviti s svojimi najvišjimi dometi. To, kar ponujajo arhitekti s Kombinata d.o.o. je navadno skrpucalo. Arhitekti ponujajo dvonadstropno stavbo z horizontalno “razmetanimi” okni, kot se zadnje čase to dela in kot je zadnje čase v modi. V čem pretresljivost in globina izraza tega primitivnega arhitekturnega motiva mi ni jasno. Je to najvišji domet moderne slovenske arhitekturne ustvarjalnosti? Je to tisto najboljše, kar je žirija lahko izbrala, med ne vem kolikimi natečajnimi projekti in potrdila s prvo nagrado? Je mogoče, da se ljubljansko županstvo s celo suito najboljših strokovnjakov(na svetu!) zavzema za tako banalen projekt? Ali cela arhitekturna srenja ne zna narisati nič takega, kar bi se dalo uskladiti in vsaj približno primerjati z arhitekturo, ki obdaja Tržnico. Če je tudi ostalo načrtovanje “prenove” Tržnice tako, kot se projektanti razkazujejo s prizidkom k Mahrovi hiši, potem se Tržnici ne obeta nič dobrega. Ali moramo res ob skoraj vsaki gradnji v Ljubljani ugotavljati, da so »ta stari« znali, nam pa ne gre in ne gre? Arhitekti iz Kombinata d.o.o. precej gostobesedno opisujejo svoj projektantski podvig. Sprašujem kolege arhitekte, kaj za vraga naj bi pomenil, na primer, stavek, potem, ko zaprem oči in vidim vso to vsakdanjo moderno arhitekturno prakticiranje: »Ali ne velja še danes, da je klasicistična arhitektura s strogim redom okenskih odprtin in simetrično zasnovo najbolj prilagodljiva vsakršni vsebini !?« Ali pa kar tale naslednji:»Ravno zaradi takšnega umirjenega in neagresivnega oblikovanja ta stavba ni tujek v prostoru, ampak, kot rečeno, del mestnega tkiva.« Tudi tale drugi stavek je ena sama miselna zmešnjava. Ampak najhujše so Kombinatovci prihranili za na konec: »Z izbiro lesa kot materiala zunanjega ovoja stavbe, ki kot plašč prekriva celotni volumen(!), tako kot strešine(!), smo pokazali, da ta stavba ni tukaj že od nekoč, temveč je sodoben (!) poseg v prostor…« Arhitekti iz Kombinata d.o.o., lepo prosim, ne delajte »kolmkište« na najlepšem delu Ljubljane. Pa saj Tržnica z okolico ni barakarsko predmestje. To z lesenjačo sredi Ljubljane je res na meji zdravega razuma in minimalnega okusa. Lepo prosim, ne delajte se norca s tako plemenitim okoljem, kot je Tržnica. Saj ne vem, zakaj ne predlagate kar barjanskega kolišča iz neotesanih brun in slamnatimi otepi na strehi. Pa saj ne vem, po svoje bi takole primitivno kolišče nazorno razkazovalo stanje duha v mojem rodnem mestu.
Tole pisanje se kritično ukvarja s projektanti »prenove« ljubljanske Tržnice. To so, upam, da se ne motim, sorazmerno mladi arhitekti projektanti. Naredili so, kakor so naredili, tako mislijo, tako delajo. Mogoče celo v dobri veri, da je tako najboljše. Tudi sam bi se težko strinjal z vsem, kar sem pred davnimi časi narisal, s stvarmi s katerimi sem sodeloval na natečajih in podobno. Svoj kritični prst zato še bolj z grenkobo uperjam v žirijo modrecev, ki je ta projekt izbrala. Ne morem razumeti, da aktualna ljubljanska politična in strokovna oblast ne uvidi nesmiselnost tega projekta in posledično vseh nameravanih posegov na Tržnici. Ne morem razumeti, da ji zdi uničenje ljubljanske Tržnice tako neobhodno opravilo.
Janez Suhadolc
Dragi Janez,
kakšna naj je resnično usoda Tržnice –
ljubljanske, tako imenovane Plečnikove tržnice ne namerava nihče obnoviti, ampak jo morda prestaviti na obrobje mesta, v Stožice športnega slovesa ali vsaj v BTC na Šmartinski, koder se naj menda solatarke krakovske spoprimejo s konkurenco tujih velepodjetij kot trgovin z živili… Ne gre namreč več za vprašanje urbanizma in arhitekture v Ljubljani, v samem starem mestnem jedru okrog šenklavža, ampak preprosto za ekonomski rez, ki naj izreže Tržnico iz zavesti Ljubljančanov in Ljubljančank tudi kot iz tradicionalnega kraja soseskarskih, torej komunitarnih srečevanj, obenem pa bi tam postavili nemaara vsaj nov sodoben hotel, kot je bilo slišati? Le stolnica z nadškofijo metropolijo bo lahko ostala, sicer pa gostilna Sokol in drugi bifeji, vse do Mahrove hiše, kjer bi lahko uredili primeroma ljubljanski eros-center in umestili Zavod 69? Vem, da skriva neoskrunjeno “podtalje” v zemlji pokopališče, zgodovinsko razsežnost neodkritih arheoloških najdb in tradicijo, po kateri hodimo iz dneva v dan, dokler lahko ljubljanska tržnica stoji uprostorjena v mestu, tam kjer pač je. Lista Zorana Jankovića bo z MOL verjetno dosegla, da zaenkrat vse od jeseni 2011 in zanaprej ta tržnica ne boizbrisana z zemlje, ko bodo pod njo spet mestne garaže, vse do zadnjega posega v ta mestni prostor množično nepoklicnih ali prostočasovnih srečanj – tako ostane tudi kajpak Vodnikov spomenik A. Gangl… – ko se namreč uresničujejo kakor absurdni nesmisli, se dogajajo resnično in navzlic tudi kdaj pametno razumnim, celo kljub argumentiranim odgovorom. Kakor bo namreč odločil Mestni svet MOL in centralna mestna oblast, tako bo izpeljan mestnozazidalni načrt v planski uprostoritvi poslovne kot menadžerske postavitve, tako rekoč z novim hotelom Kresije ali z Mohrovo hišo kot eros-centrom… Dosedanja – in upajmo, tudi zanaprej – kakor Plečnikova kolonadna Tržnica ostaja ljubljanski trg, druge tržnice pa so namenjene obrobju primestja in so v drugih četrtnih skupnostih. Centralna Tržnica pa se, kot vse kaže, naj preseli trgovinsko ali prodajno kam v BTC, kjer bi naj konkuriraa s svojimi, menda celo ljubljanskokmtijskimi pridelki…?!
Upam, da ne bodo vsi, ki so vpili “TRžnice ne damo!” podurhali nekam, podobno kot v času, ko so vpili paradno na mestnih, tudi na ljubljanskih cestah:”Trsta ne damo!” Ampak – ali je danes Trst slovenski? Kam so izzveneli kriki slovenstva, ki so vpili: “Trsta ne damo!”? Ta ljudska volja je že kdaj ugasnila ob sili centralnega vrhnjega odločanja, kot v tržaškem primeru, saj Trst niso pljuča Slovenije, kakor je menil celo Ivan Cankar. In tako tudi Tržnica ni trebuh Ljubljane?
Kakor bo odločila MOL – tako bodo potlej prenovili Trćnico – s preselitvijo morda v BTC, ker se zavzemajo za urbanizem mesta, ne pa za nekakšno vaško prodajno okolje sredi Ljubljane. In se verjetno nadejajo, da bi v nove hotele v Kresiji in na prostoru Tržnice privabili čim več turističnega denarnega priliva…, v eros-centru pa bi nudili nočno klubsko zabavo, tik izza stolnice ali spovednice.
Vladimir Gajšek
tržnica je esencialna, ne premika se je nikamor, kako bo moja 82 letna babica vedela da so jo premkanili in kam bomo šli na očarljivo pijačo s polnimi košarami zelenjave v gnusnih nakupovalnih središčih. pri petnajstnih je meni to jasno, kako odraslim ljudem z intelektualno močjo to ni, se sprašujem.