Blaž Kandus, u.d.i.a., Kombinat d.o.o., Ljubljana  je eden od projektantov podzemnih garaž tam, kjer je ljubljanska Tržnica. V Ljubljani je več tržnic. Samo ena tržnica je tista, ki jo pišemo z veliko začetnico. Že kar na začetku moram bridko zavzdihniti. Če je načrtovanje tako skromno, kot je okorno pisanje v Delu (PP poštni predal 30.10.2009), potem se Tržnici res ne obeta nič dobrega. In res, pred dnevi je bil objavljena njihova vizija (rendering, kot se temu po novem reče)  na »prenovljeno« Tržnico z novim prizidkom k Mahrovi  hiši.

Projektanti mirne duše opremijo vizijo »prenovljene« Tržnice z bujnimi  drevesi, še večjimi  kot so tista, ki za zdaj  še rastejo  na tej površini. Na strehi garaž drevesa ne rastejo, vizija je navadno zavajanje širokih ljubljanskih množic.  Mogoče so mišljena drevesa iz plastičnih snovi. V ozadju je videti pročelje prizidka k Mahrovi hiši. Nameravani prizidek k neuglednim požarnim stenam Mahrove hiše se mi zdi smiseln. To je občutljiva lokacija na eminentnem mestu. Pričakovati bi bilo, da se bo slovenska arhitekturna ustvarjalnost skušala predstaviti s  svojimi najvišjimi dometi. To, kar ponujajo arhitekti s Kombinata d.o.o. je navadno skrpucalo. Arhitekti ponujajo dvonadstropno stavbo z horizontalno “razmetanimi” okni, kot se zadnje čase to dela in kot je zadnje čase v modi. V čem pretresljivost in globina izraza tega primitivnega arhitekturnega motiva mi ni jasno.   Je to najvišji domet moderne slovenske arhitekturne ustvarjalnosti? Je to tisto najboljše, kar je žirija lahko izbrala, med ne vem kolikimi natečajnimi projekti in potrdila s prvo nagrado? Je mogoče, da se ljubljansko županstvo s celo suito najboljših strokovnjakov(na svetu!)  zavzema za tako banalen projekt? Ali cela arhitekturna srenja ne zna narisati nič takega, kar bi se dalo uskladiti in vsaj približno primerjati z arhitekturo, ki obdaja Tržnico. Če je tudi ostalo načrtovanje “prenove” Tržnice tako, kot se projektanti razkazujejo s prizidkom k Mahrovi hiši, potem se Tržnici ne obeta nič dobrega.  Ali moramo  res ob skoraj vsaki gradnji v Ljubljani ugotavljati, da so »ta stari« znali, nam pa ne gre in ne gre?  Arhitekti iz Kombinata d.o.o. precej gostobesedno opisujejo svoj projektantski podvig. Sprašujem kolege arhitekte, kaj za vraga naj bi pomenil, na primer, stavek, potem, ko zaprem oči in vidim vso to vsakdanjo moderno arhitekturno prakticiranje: »Ali ne velja še danes, da je klasicistična arhitektura s strogim redom okenskih odprtin in simetrično zasnovo najbolj prilagodljiva vsakršni vsebini !?« Ali pa kar tale naslednji:»Ravno zaradi takšnega umirjenega in neagresivnega oblikovanja ta stavba ni tujek v prostoru, ampak, kot rečeno, del mestnega tkiva.«  Tudi tale drugi stavek je ena sama miselna zmešnjava.  Ampak najhujše so Kombinatovci prihranili za na konec: »Z izbiro lesa kot materiala zunanjega ovoja stavbe, ki kot plašč prekriva celotni volumen(!), tako kot strešine(!), smo pokazali, da ta stavba ni tukaj že od nekoč, temveč je sodoben (!) poseg v prostor…«  Arhitekti iz Kombinata d.o.o., lepo prosim, ne delajte »kolmkište« na najlepšem delu Ljubljane. Pa saj Tržnica z okolico ni barakarsko predmestje.  To z lesenjačo sredi Ljubljane je res na meji zdravega razuma in minimalnega okusa. Lepo prosim, ne delajte se norca s tako plemenitim okoljem, kot je Tržnica.  Saj ne vem, zakaj ne predlagate kar barjanskega  kolišča iz neotesanih brun in slamnatimi otepi na strehi. Pa saj ne vem, po svoje bi takole primitivno kolišče nazorno razkazovalo stanje  duha v mojem  rodnem mestu.

Tole pisanje se kritično ukvarja s projektanti »prenove« ljubljanske Tržnice.  To so, upam, da se ne motim, sorazmerno mladi arhitekti projektanti. Naredili so, kakor so naredili, tako mislijo, tako delajo. Mogoče celo v dobri veri, da je tako najboljše.  Tudi sam bi se težko strinjal z vsem, kar sem pred davnimi časi narisal, s stvarmi s katerimi sem sodeloval na natečajih in podobno.  Svoj kritični prst zato še bolj z grenkobo uperjam v žirijo modrecev, ki je ta projekt izbrala. Ne morem razumeti, da aktualna ljubljanska politična in strokovna oblast ne uvidi  nesmiselnost tega projekta in posledično vseh nameravanih posegov na Tržnici. Ne morem razumeti, da ji zdi uničenje ljubljanske Tržnice tako neobhodno opravilo.

Janez Suhadolc