Intervju je prisrčno branje. Pod Ertlom je bila naša policija v bistvu posebne vrste ustanova za raziskavo javnega mnenja. Vse druge policije po svetu so prakticirale in še prakticirajo različne neprijetne aktivnosti razen slovenske vsaj ne takrat, ko je ta urad vodil Tomaž Ertl. Nič ni bilo zasliševanj, vabil na razgovor, zastraševanj, izsiljevanj, konkretnih akcij  in podobnega. To se mi zdi lepo. Tudi s konkretno akcijo  v Velikovcu ni imel nič. To so se spomnili  njegovi fantje brez njegove vednosti.  Tudi dobro.

No, pa vendar, v pogovoru pravi Tomaž Ertl med drugim tudi tole: »…Že takrat (pred letom 1990, op. J. S.)se s celo vrsto stvari nisem strinjal, še več, zgražal sem se nad njimi, a vseeno, pri nas ni bilo najslabše. V Nemčiji so na meji pobijali ljudi…« Če je bil Ertl zgrožen im če se je zgražal »nad celo vrsto stvari« v naši bivši skupni domovini, ga kar tako mimogrede sprašujem, zakaj ni odstopil s svojega položaja, napisal kakšen kritično protesten spis, lahko bi postal oporečnik in podobno. Lahko bi delil usodo Jožeta Pučnika ali vsaj Franceta Bučarja. V naši bivši skupni državi naj bi ne bilo najslabše, dodaja Ertl, na jugoslovanskih mejah naj nebi pobijali ljudi tako, kot so to počeli v Nemčiji. Ertl ima v mislih bivšo Nemško demokratično republiko.  Ertl ne ve, se moti, mogoče ni poučen. Na naših mejah so pobijali ljudi.

Ne vem kako je bilo na vseh mejah Jugoslavije z Avstrijo in Italijo. Nekoliko bolj sem poučen o dogajanjih ne italijanski meji na odseku od Solkana mimo Nove Gorice do Šempetra. V letih po drugi svetovni vojni je bilo na tem delu meje pobitih domnevno okrog 200 mladih Jugoslovanov vseh narodnosti, ki so bežali iz socialističnega raja na Zahod v gnili kapitalizem.  Nekaj tisoč je bilo ranjenih in zajetih. V enem od stražnih stolpov s strelnimi linami na vrhu je bil pred kratkim urejen mali muzej, kjer je mogoče zvedeti še kaj več o tej temni strani Njegove  Jugoslavije. Preprost sklepni račun pokaže, da je bilo na celotni avstrijsko – italijanski meji  pobitih tisoč mogoče celo nekaj tisoč beguncev. Ubitih naj bi bilo za en manjši stadion. Hudo je, če država v miru dviga roko nad svoje lastne državljane. Malo je verjetno, da On za vse opisano nebi vedel.  Hudo je, če Njemu na čast aktualni župan blagoslavlja novo  ljubljansko alejo.

Janez Suhadolc